Andrej vas gleda

Za fax sem si naredu mini flash portfelj.  Ogled možen s klikom na sliko.

Have you been high today?

Oblikoval sem plakat za letošnji Krš festival.

Med brskanjem po Kratkočasniku sem naletel na odlično sliko novega predsednika in takoj sem začutil notranji glas ki mi je v Japonskem dialektu govoril:
“Ju Mas Du Him – Šou His Tru Iner Self”

And so I did…

Tema.
Visoko nad menoj je včasih svetila luč, ki oddajala svetlobe le za vzorec. Utripala je. Včasih hitreje, drugič počasneje. Spomnim se ko sem tudi po več dni iskal neko zaporedje, brez uspeha. Razmiki so bili preveč nejasni vendar sem se vsaj zamotil. Sedaj tudi luči ni več.
Mraz.
Slišim stražarje, da so začeli nositi obutev z debelim podplatom. Zima bo. Ironija pa taka. Sedim v kotu, okoli nog sem si zopet navil ostanke papirja, ki jih dobivam z vsakim obrokom. Ko bi le bilo spet poletje, se zamislim. Za trenutek pozabim na trenutno stisko ter odtavam med spomine. Kako smo poleti smo z družbo popivali v lokalnih gostilnah in diskotekah ter se zabavali do jutra, vsak dan je bil poln alkohola in veselja. Na morju smo spoznavali nove ljudi ter dosegali nove meje tolerance alkohola. Rad bi vam opisal dneve bolj podrobno, vendar je od takrat minilo že preveč časa.Čas mladosti in brezskrbnosti.
Nikoli več.
V prazni sobi brez oken se čas ustavi. Verjetno si še nikoli nisem tako želel pogleda skozi okno. Ali pa zvoka ptic, ki so ob prvih sončnih žarkih žvrgolele svojo pesem.
Ko bi le lahko za trenutek videl dnevno svetlobo, bi verjetno zdržal še dlje.
Ura, dan, mesec, leto. Občutek brezčasja je ubijajoč.
Le tema.Ko bi le vedel koliko časa sem tu.
Šumenje.
Nekje v daljavi zaslišim pogovor ter se poskušam osredotočiti na besede, vendar mi šumenje preprečuje da bi razločil njihov pomen. Vedno šumi. Kakor zvok gramofona, ki vrti staro ploščo z zlomljeno iglo.Noč in dan. Ššššššš. Sprašujem se že kaj je šumenje in kaj tišina? Morda je šumenje tišina? Kakšen zvok ima tišina? To sedaj nima več pomena.
Sreča.
Na ustih se mi prikaže nasmešek, dolgo je že tega odkar sem bil zadnjič srečen. Nikoli si nisem predstavljal sreče na ta način. Sedaj razumem.
Še zadnjič preverim, če je vozel dovolj čvrst. Drži. Le še korak do odrešitve. Z mislijo na svobodo brcnem izpod sebe vedro ter začutim pok v zatilju.
Uspelo mi je.

Svoboden sem.

Narejeno v Illustratorju.

Zaradi prehlada sem imel na voljo nekaj več prostega časa, ki sem ga porabil za igranje z efekti v Adobe After Effects. Končni rezultat je pa tole:

Digitalni komad v analogni tehniki.

Lep pozdrav! Pred kratkim sem kolege snemal pri vaji in sredi jam sešna je nastal posnetek, kako so fantje špilali svojo priredbo znanega Umekovega komada Posing as me. Stvar je zaokrožila med kolegi, za večje število ogledov pa je poskrbel kar DJ Umek sam, ki je  posnetek objavil na svojem myspace-u.

Nismo sami – Posing as me